INDUKTIVNI VZGOJNI PRISTOP ali
kako pri otrocih in mladostnikih spodbuditi občutljivost do sebe, bližnjega, narave in širšega sveta?
Strokovna vodja izobraževalnega programa: prof. dr Robi Kroflič in dr. Petra Štirn Janota[1]
Osrednja tema programa je spodbujanje otrokovega prosocialnega in moralnega razvoja s pomočjo induktivno zasnovane vzgoje. Izhajamo iz težnje po spodbujanju spoštljivosti v medsebojnih odnosih. Posameznik ustrezno razvija svojo prosocialno občutljivost, ko mu omogočimo izkušnje, na podlagi katerih ugotavlja, kaj določena ravnanja prinašajo njemu in drugim; da lahko s svojim ravnanjem bližnjo osebo razveseli ali ji povzroča bolečino, stisko…
Induktivni vzgojni pristop smo v preteklosti razvijali v sodelovanju s strokovnjaki s področja vzgoje, umetniki in zunanjimi institucijami (muzeji, galerijami,…) ter pedagogi – praktiki. Izkazalo se je , da je prenosljiv je na vse nivoje šolstva[2].
Izhajamo iz pristopov spodbujanja medsebojne pomoči, skupinskega sodelovanja, zmanjševanja nelagodja in strahu pred drugačnostjo, mediacijskega reševanja konfliktov in vzgoje preko umetniškega doživetja. Slednja ne pomeni pouka o umetnosti, temveč medij, preko katerega otrokom omogočimo občutljivo opazovanje, raziskovanje in upodabljanje stvarnega sveta. Skozi doživetje umetniških del (zgodbe, slike, skulpture…) posameznik podoživlja usode, vloge junakov, prepoznava in razume etične dileme, se z njimi identificira ter išče načine, kako bi jih rešil. Tako krepi svoje lastno zavedanje in identiteto.
Raziskave, ki so potekale ob uvajanju induktivnega vzgojnega pristopa v prakso[3],so pokazale, da je pristop uporaben tako za reševanje disciplinskih situacij, ki se nanašajo na reševanje konfliktov in nemotenega poteka vzgojno-izobraževalnega dela, kot za uresničevanje ciljev vzgoje, preko katerih spodbujamo oblikovanje osebno odgovorne, strpne, socialno občutljive in družbeno angažirane osebnosti. Hkrati ponuja induktivni vzgojni pristop teoretsko in praktično osnovo za ovrednotenje in posodobitev vzgojnih načrtov in disciplinskih režimov v vrtcih in šolah.
Več o rezultatih raziskav lahko preberete na www.petida.si (še link)
Opis izvedbe
Celovit induktivni vzgojni pristop ni prehoden projekt, ki vrtcem ali šolam le nalaga dodatno delo. Gre za povezovalne aktivnosti, preko katerih v okviru obstoječih izvedbenih vsebin in dejavnosti pristopamo k uresničevanju minimalnih (discipliniranje) in maksimalnih vzgojnih ciljev (oblikovanje otrokove osebnosti). Ukvarjanje z izpostavljenimitemami ima pozitivne učinke na dejavnike uspešnega vrtca ali šole (zadovoljstvo pedagoških delavcev, sodelovanje s starši, doseganje učnih rezultatov).
Izvedba programa vključuje seznanjanje s ključnimi teoretičnimi izhodišči induktivnega vzgojnega pristopa za strokovne delavce. Udeleženci bodo oblikovali izvedbene načrte dejavnosti po načelih petstopenjskega projektnega načrtovanja. Ob izvedbi načrtovanega bo potekala kakovostna refleksija pedagoške prakse.
Ključna vprašanja, na katera bomo odgovarjali:
- Kaj pomeni induktivna vzgoja in kje so njeni uspehi?
- Kako s pomočjo umetnosti spodbuditi otrokovo/mladostnikovo izražanje strahov, stisk, mu omogočiti vživljanja, ga krepiti v poslušanju, opazovanju in doživljanju lepega?
- V kakšnem okolju lahko otrok razvija spoštljive odnose in občutljivost do drugega?
- Kako načrtovati vzgojne vsebine znotraj izvedbenega kurikula/učnega ali vzgojnega načrta?
- Zakaj in kako vključiti umetnike kot zunanje sodelavce?
Izobraževanje lahko poteka tako v obliki kratke predstavitve induktivnega vzgojnega pristopa (vsaj 3 ure) ali 24 urnega modula, v katerem poleg teoretične predstavitve pristopa s pedagoškimi delavci oblikujemo izvedbene načrte, s pomočjo sodelujočih umetnikov pa izvedemo vsaj eno dejavnost, vezano na doživljanje umetnosti kot induktivne prakse in nudimo podporo pri nadaljnjem načrtovanju vzgojnih aktivnosti. Izvajamo tudi celoletno sodelovanje s sistematičnim uvajanjem modela v pedagoško prakso, pri čemer se s kolektivom srečujemo enkrat mesečno, hkrati pa s pomočjo sodelujočih umetnikov potekajo izvedbene aktivnosti, ki jih sproti evalviramo.
[1]Nosilka programa: dr. Petra Štirn Janota; sodelavci: dr. Robi Kroflič, Darja Štirn, univ, dipl ped. in szgo., dr. Katja Jeznik, Damjana Jurman, univ. dipl. ped., specializantka gestaltske psihoterapije, Jure Markota (kipar), Tadej Bernik (fotograf).
[2]V vrtcih smo induktivni pristop uvajali v okviru projekta “Kulturno žlahtenje najmlajših” (www.vrtecvodmat.si/projekti)
V osnovnih šolah je bil vključen v okviru projekta Pedagoške fakultete »Induktivni pristop – podpora interkulturne vzgoje in podpora razvoju identitete« (http://www.pef.uni-lj.si/projekti.html)
V srednjih šolah pa so aktivnosti potekale v sklopu projekta CPI “Ali poklicne šole potrebujejo vzgojni koncept” (http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/RazvojniProjekti/AliSolePotrebujejoVzgojniKoncept.PDF)
[3]Več glej:
- Kroflič, R. Štirn Koren, Štirn Janota P., Jug, A. (2010). Kulturno žlahtenje najmlajših. Razvoj identitete otrok v času in prostoru preko raznovrstnih umetniških dejavnosti. Ljubljana: Vrtec Vodmat. http://www.vrtecvodmat.si/images/pdf-ji/kulturnozlahtenjenajmlajsih_zaiten.pdf
- Kroflič, R. in Smrtnik Vitulić, H. (2014). TheEffectsoftheComprehensiveInductiveEducationalApproach on the Social BehaviourofPreschoolChildren in Kindergarten.
- Štirn Janota, P. (2014). Vloga induktivnega pristopa na poti od prosocialnega k etičnemu ravnanju. Doktorska disertacija.
- Štirn Janota, P. (2015). Induktivni pristop na poti od prosocialnega k etičnemu ravnanju: študija primera. V Sodobna pedagogika, let. 66, št. 1, str. 64‒88.